Vedite se varno, prekinite fizične stike z drugimi ljudmi ter kljub temu ohranite medsebojno povezanost in skrb za sočloveka.

Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje. V času socialnega distanciranja, izolacije ali karantene je povsem normalno, da se srečamo z občutki strahu in tesnobe, potrtosti, dolgčasa, jeze in razdražljivosti ter stigmatiziranosti. Še posebej so v tem času za psihološke stiske ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji.

Kaj lahko vsak od nas naredi za lažje spoprijemanje s psihično stisko?

• Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa, saj sta rutina in predvidljivost ena najbolj pomirjujočih stvari tako za otroke kot za odrasle. Naredite si urnik dnevnih opravil, ki čim bolj sledi ritmu običajnih delovnih dni.

• Omejite čas, ki ga namenjate spremljanju novic, kajti prevelika izpostavljenost novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe. Dovolj je, da nove informacije preverite tri- do petkrat dnevno ali gledate eno od televizijskih novic.

• Ostanite v stiku z bližnjimi preko telefona, skypa, vibra, fb, in drugih telekomunikacijskih sredstev in družabnih omrežij.

• Vzdržujte zdrav življenjski slog, kar pomeni, da poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost. 

• Osredotočite se na to, kaj lahko v tem trenutku naredite koristnega zase in za svoje bližnje.

• Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni se skušajte zamotiti s prijetnimi aktivnostmi. Počnite to, kar vas je tudi v preteklosti navdajalo s prijetnimi občutki - od kuhanja, šivanja do branja in poslušanja glasbe...

• Sproščate se lahko z izvajanjem sprostitvenih tehnik, dostop do teh najdete na spletu (YouTube, različne aplikacije z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami). Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. 

Povzeto po: Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, objava za medije 15.3.2020