Strokovno predavanje ob svetovnem dnevu zdravja

7. aprila, na svetovni dan zdravja, je Center za krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Ajdovščina, priredil strokovno predavanje, ki se je odvijalo v prostorih Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Urban Horvat, dr. med., specializant otroške in mladostniške psihiatrije, je poslušalce seznanil, kako najmlajšim med nami prisluhniti, kako z njimi preživljati čas, kako jih s pravšnjo mero nadzora pustiti, da se z izzivi soočajo sami, kako se odzivati, kadar prestopijo postavljene meje, in kako ravnati ob hujših psihičnih težavah.

Pomenski uvod, ki je na podlagi Malega princa govoril o pomembnosti zaupanja med ljudmi, sta uprizorili dijakinji Tajda Filipič iz 2. a in Natalija Bajc iz 2. b pod mentorstvom profesorice Laure Brataševec. Odigrani prizor se je vsebinsko odlično navezoval na predavanje, saj je zaupanje med odraslimi in mladostniki ključnega pomena pri zorenju slednjih.

Pandemija, ki je v zadnjih dveh letih močno zaznamovala naša življenja, je še posebej močno vplivala na socialno življenje otrok in mladostnikov. Slednji za zdrav razvoj potrebujejo obilo človeških stikov, a so bili zanje v tem času močno prikrajšani. Prišlo je do močnega porasta psihičnih obolenj, kakršna so depresija, anksioznost, motnje hranjenja, samopoškodovanje … Zato so posledice pomanjkanja stikov toliko večji izziv za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladimi.

Izkušnje v otroštvu predstavljajo temelj za to, kako bo nekdo funkcioniral v odraslosti. Otrok za svoj razvoj potrebuje izzive in izkušnje, ob katerih se uči in raste, pri čemer pomembno vlogo igrajo odrasli, ki se v otroka vživijo in ga podpirajo. Obenem temelj duševnega zdravja mladih predstavljajo dovoljšen spanec, zdrava prehrana, dovolj gibanja in medvrstniški stiki.

Kljub velikemu trudu staršev in skrbnikov pa se mladi nemalokrat soočajo z raznimi težavami in naloga odraslih je, da to prepoznajo. Pri tem je ključnega pomena čas, ki ga starši preživijo z otrokom.

Dialog med odraslim in mladostnikom naj bo enakopraven. Mladostnik namreč ob izzivih, ob katerih se uči in odrašča, ne potrebuje nenehnih nasvetov in navodil, pač pa odraslega, ki vanj verjame in ga podpira ob novih izkušnjah. Vloga staršev je torej ta, da otroka vodijo skozi izzive, otrok pa pride do spoznanja sam.

V zadnjem desetletju se je pojavila novost, ki je močno posegla v življenja tako otrok in odraslih. Velika večina ljudi precejšen del svojega časa posveča elektronskim napravam. Te otrokom predstavljajo mašilo, ko nimajo česa početi, kar pa kaj kmalu lahko preraste v pravo zasvojenost. Urban Horvat je poslušalcem podal smernice, kako otroka naučiti pravilnega rokovanja s tehnologijo in kako omejiti čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni.

Da bo otrok ponotranjil zavedanje, kaj je prav in kaj ne, kaj se sme in česa ne, se priporoča, da starši in skrbniki postavijo jasne meje, ki sčasoma, ko otrok zori, popustijo. Meje pa niso učinkovite, če odrasli otroku ne nudijo pozitivnega zgleda. Dokazano je, da se težave v družini ublažijo, če starši najprej poiščejo pomoč zase – njihovo počutje namreč močno vpliva na celotno družino. Če pa so težave mladostnikov prevelik izziv za starše, je nujno poiskati strokovno pomoč.

Včasih, ko so otroci za ceno fizičnega zdravja prikrajšani za socialne stike in ko v njihov vsakdan vdirajo razna zasvajajoča mašila, kot so elektronske naprave, je vsekakor vredno razmisliti, kaj naši najmlajši potrebujejo, da bodo odrastli v zrele, stabilne ljudi. Obzorja, ki jih je na svojem predavanju odstrl Urban Horvat, bodo marsikomu pomagala pri soočanju s sodobnimi izzivi, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Rosana Harej, dipl. m. s., in Bojana Žakelj, prof.